0,00

Filter
Samen Maier Blog

Vrt, kjer se rastline počutijo odlično

written by Urska Bregar on 25. maja 2021
in Leto na vrtu, Maj

S pravim postopkom bo uspelo tudi vam

Pisano cvetje in bujna zelenjava sta – ne le – posledica izbire preverjenih in kakovostnih semen. Enako pomembna je dobra priprava zemlje in gredice – da bodo vaše rože in zelenjava imeli najboljše pogoje za rast in uspevanje. Kako se lotiš dela? Na tem mestu boste našli praktične nasvete, s katerimi boste poskrbeli, da se bodo vaše rastline počutile kot doma!

Prekopavanje gredic – ne hvala!

Pri nas še vedno klasično pomladno opravilo: spomladi se večina še vedno loti vrta na način, da prekoplje vrt in grede z lopato, zdrobijo grobe kose zemlje in že hitijo s sejanjem in sajenjem rastlin. Tu je nekaj razlogov, zakaj se vam niti zemlja, niti njeni živalski prebivalci, še najmaj pa rastline ne bodo zahvalili za opravljeno delo.

  • z ostro lopato prerežete in uničite zgornjo obstoječo strukturo tal, v kateri so navadno tudi zelo želeni deževniki. S štihanjem te ali preženete ali celo poškodujete
  • s štihanjem poškodujete oziroma razrežete korenine plevelov, s tem jih spodbudite k vitalnejši rasti, saj iz vsakega koreninskega kosa nastane nova rastlina.
  • s štihanjem ali kakršnimkoli prekopavanjem zmešamo plasti zemlje. Talni organizmi, ki živijo v s kisikom bogatem delu tal, navadno v prekopani zemlji zaradi pomanjkanja kisika odmrejo. Enako velja za žive organizme iz globljih plasti, ki se morajo spopasti s pretirano svetlobo in presežki svežega zraka.
  • koreninski sistem novo posejanih in posajenih rastlin bo v prekopani zemlji našel manj opore, ker so obstoječe praznine (npr rovi deževnikov ali rahlost zemlje koreninskega sistema prejšnjih rastlin) uničene. 

Precej manj invazivni smo do tal, če se lotimo razhljanja z vilami (precej manj naporno je tudi za nas). Vrtne vile preprosto zapičimo v zemljo in s premikanjem naprej in nazaj zrahljamo tla. Rahljanja tal se lotimo na enem koncu grede in nadaljujemo v smeri, da na razrahljana tla ne stopamo.

Organski ostanki iz komposta so vedno dobrodošel dodatek vrtnim tlem, saj talni organizmi izboljšujejo in bogatijo tla.

Med rahljanjem zemlje v vaši gredi sproti in še posebej previdno odstranjujte plevel. Posebej pozorni bodite na plevel, ki ima močan koreninski sistem npr plazeča pirnica, preslica, njivski slak… že majhen delček njihove korenine je dovolj, da se ponovno vzpostavi rastlina in ponovno mukotrpno razpleveljanje vašega vrta.

Ko so tla razrahljana in brez plevela, vzemite grablje in z njimi zdrobite vse večje grude zemlje. Nazadnje gredo rahlo in enakomerno pograbite. Tako je greda priprvljena na nov posevek ali na nove sadike.

Greda je pripravljena za kasneje – ohranite svoje delo

črna folija- ščiti in ohranja toploto

Spomladansko sonce vas je zgodaj zvabilo na vrt, pripravili ste grede, a ni še čas za setev? V “čakalnem času” pokrijte gredo s črno folijo! Semena plevelov ne bodo imela priložnosti za pristanek na zemlji, istočasno pa pleveli, ki bi se razvili v tleh nimajo svetlobe. Tla pod folijo pa bodo ostala vlažna in drobljiva. Folija prepreči izhlapevanje tako sončnim žarkom kot tudi topelemu pomladnemu vetru.

Na gredi, ki je zastrta tla ostanejo vlažna in rahla, prav tako pa so tla pod folijo dodatno ogreta! Ko napoči čas za sejanje ali sajenje, folijo enostavno odgrnete in greda je pripravljena.

Naredi sam -DIY

Alternativa folije je, da uporabite karton, lahko ga navlažite in obtežite s kamenjem, da ga prvi veter ne odpihne z grede.

Zelena zastirka – ščiti in hrani tla

Če bo vaša vrtna greda še nekaj časa prazna, namesto da jo prekrijete s folijo, izberite raje zeleno gnojenje. Rastline za zeleno zastrirko ali zeleno gnojenje ščitijo tla pred rastjo plevelov ter dodatno izboljšajo kakovost tal. Hitro rastoče rastline, ki hitro pokrijejo gredo, jo zasenčijo ter zaščitijo pred vetrom in drugimi vremenskimi vplivi, so ajda, ogrščica, facelija, špinača… Prav tako se te rastline globoko ukoreninijo, zaradi česar se vaše cvetje in zelenjava pozneje lažje ukoreninijo. Dodatna korist zelene zastirke ozrioma zelenega gnojenja pa je, da te rastline služijo kot hrana “naslednikom”.

Rastline za zeleno zastriko ali zeleno gnojenje:

  • ajda: hitro rastoča, intenzivno korenini zgornjo plast zemlje in tako bistveno izboljša strukturo tal. Plus: njeni cvetovi so dragocena čebelja paša.
  • facelija: hitro rastoča, bistveno izboljša strukturo tal. Izogibajo se je škodljivci, zato je še posebej priporočljiva v ali ob gredi z vsemi vrstami zelja. Plus: njeno nemško ime “Bienenfreund” razkriva, da je facelija odlična prijateljica čebel oziraoma dobrodošla paša za čebele.
  • špinača: dobro pokriva tla. Njene korenine tvorijo saponine, ki so milu podobne snovi, ki spodbujajo tako imenovano togost tal (optimalno stanje tal). Povečujejo njeno sposobnost zadrževanja vode in pozitivno vplivajo na življenje v tleh. Špinača, posejana marca ali aprila, je idealna predkultura paprike in paradižnika. Plus: špinača vas prek celotne zgodnje pomladi in poznega poletja oskrbuje s svežim zelenjem za smutije in solate!

Hrana za vaše rastline

Poleg dobro prerahljanih tal, morate pri pripravi gredic razmišljati tudi katere rastline oziroma zelenjavo želite na njih vzgojiti.

to pa zato, ker imajo različne rastline različne potrebe po hranilih (pa tudi vodi in soncu)

  • velika potreba po hranilih:
    • Buče, bučke, paradižnik, zelje, brokoli ali sončnice imajo na primer (zelo) veliko potrebo po hranilih. Da bi zanje zagotovili ustrezno oskrbo, v zemljo vnesite dober odmerek komposta in staranega živalskega gnoja (uležan konjski gnoj je še posebej primeren). Lahko pa uporabite tudi biološko gnojilo s počasnim sproščanjem hranil. Dodajte nekaj kamnite moke, da napolnite zalogo pomembnih elementov v sledovih.
  • srednje velika potreba po hranilih:
    • Korenje, čebula, pesa, koleraba in blitva, dobijo z dobrim odmerkom komposta vsa potrebna hranila.
  • majhna potreba po hranilih:
    • Zelišča, solata, redkev, grah, fižol in številne poljske rože so zelo varčni, so šibki pridelovalci. Veliko gnojila bi jim dejansko škodilo. V zemljo vnesite malo dobro posejanega komposta, da spodbudite življenje v tleh. Če so tla v vaši postelji že zelo humusna in bogata s hranili, bo to dovolj za nizko pridelovalce.

Organski ostanki iz komposta privabljajo deževnike, ti pa neutrudno delajo na izboljšanju tal.

Zelišča, pa tudi solata, redkev, grah, fižol in številne cvetoče travniške trajnice imajo zelo majhno potrebo po hranilih. Veliko gnojila bi jim dejansko škodilo. Če so tla v vaši gredi že zelo humusna in bogata s hranili, bo to dovolj za rastline z majhno porabo.

Skrbna in pozorna priprava tal traja kar nekaj časa, vendar vas bo vaša zelenjava nagradila z bogato letino, rože pa z veličastnimi cvetovi.

Dodaj odgovor