Kako pripravite visoko gredo?

Večina se odloči za visoko gredo spomladi. To je lahko precej stresno, saj morate pripraviti podlago, postaviti visoko gredo in jo na koncu tudi napolniti. In to v času, ko bi si želeli v gredo posaditi že prvo zelenjavo…

S pripravo visoke grede začnite jeseni

Najprej določite mesto, kamor boste visoko gredo postavili. Pripravite podlago in nanjo postavite gredo. Zdaj se začne najpomembnejši in najzamudnejši del – polnjenje grede. Odrezane veje in vejice grmovnic in živih mej te najlažje in najhitreje pospravite od jesenskih opravil tako, da jih skrbno in obilno nosite v gredo. Na veje lin vejice na dnu grede se naloži debela plast odpadlega listja, tudi tega je v izobilju od zgodnje jeseni pa še cel november.

Jesenska opravila so idelan čas, da spotoma in brez stresa napolnite visoko gredo z materialnom, ki bi ga zgodaj spomladi morali iskati po gozdu ali njegovih obronkih. Jesenska polnitev grede je idealna tudi zato, ker se prek zime del materiala že poleže in je posedanja zemlje v gredi nekoliko manj.

Kateri material je pravi za visoko gredo?

Visoka greda je več kot le velika škatla, ki jo napolnimo z zemljo. Skrivnost obilne letine v visoki gredi je njeno polnjenje oziroma podlaga!

Material, ki sodi v visoko gredo:

Veje obrezanih dreves ali grmovnic listavcev ter žive meje
Ostanki trajnic, kot so stebla in listi ter ostanki z zelenjavnih gredic (npr. zunanji listi solate, stebla, korenine itd.)
Zeleni deli plevelov brez semen
Trava, pokošena trata
Listi večine listavcev
Kompost: napol preperel in popolnoma preperel kompost
V sledovih: živalski gnoj, npr. od konj ali goveda
Organska tla, humusna tla

Material, ki NE sodi v visoko gredo:

Veje obrezanih iglavcev in tuj: “zakisa” visoko gredico
Sveže veje vrbe, leske, vrtnic: lahko požene nove poganjke ter dvigne in uniči podlago visoke grede
Pleveli s semeni: lahko kalijo
Oboleli deli rastlin: npr. listi s plesnijo ali gnilobo. Spore glivic okužijo zelenjavo
Sveži koreninski sitstemi in gomolji
Močno zapleveljena trava
Hrastovi listi, orehovi listi: vsebujejo snovi, ki zavirajo rast
Iglice iglavcev: zakisajo visoko gredico
Kompost iz javnih kompostarn: pogosto vsebuje ostanke pesticidov, včasih celo težke kovine. Uporabljajte samo kompost, ki je pridelan ekološko
Živalski gnoj živali, zdravljenih s hormoni ali antibiotiki
Vrtna tla z ostanki korenin plevelov ali z ostanki semen plevelov

Potrebuješ še:

mrežo za zaščito pred voluharjem
lopato, vile in vedro

Korak za korakom ali obvezne plasti v podlagi visoke grede

Korak1: Namestitev mreže za zaščito pred voluharjem

Cozy, warm and a fully stocked pantry – who can resist? That’s exactly what voles think when they move into your raised bed. If you prefer to harvest your radishes yourself, start by putting a vole grid in your raised bed. This will keep the small rodents out from the start. Important: the vole grid must be very finely meshed, max. 6.5 x 6.5 mm – because the little mice slip through larger meshes.

Prijetna, topla in polno založena shramba – le kdo bi se ji lahko uprl? Prav to si mislijo voluharji, ko se naselijo v vaši visoki gredi! Če želite pridelke pobirati sami, nikakor ne pozabite na zaščito, to je prvi sloj in to je mreža proti voluharjem. To je prvi in najpomembnejši korak, da se začitite pred malimi glodalci od spodaj. Pomembno je, da luknjice v mreži niso večje od 6,5 x 6,5 mm.

Korak 2: Veje in vejice

Zdaj je čas, da začnemo s polnjenje visoke grede. Na dno visoke grede se najprej naložijo večje veje ali celo debla dreves in grmovnic. Najbolje je, da je v tej plasti vsega nekaj od večjih debel, do manjših vejic, ki zapolnijo prostor med večjimi vrzelmi, odvisna pa je tudi od tega, kaj najdete oziroma kaj imate na razpolago na svojem vrtu. Ta plast sega do polovice višine visoke grede. Vendar brez skrbi, ta plast bo kmalu precej nižje, zaradi številnih praznih prostorov kamor se bo kasneje usedla višja plast, pa tudi zaradi teže plasti, ki sladijo. V primeru, da želite posedanje nekoliko prehiteti, splezajte v gredo in plast vej večkrat prehodite.

Korak 3: Pokošena trava, plevel, ostanki trajnic

V tej plasti uporabimo pokošeno travo in pokošeno zelenico, plevele, ostanke trajnic in zelenjavne ostanke – debelina te plasti je približno 10 cm. Za to plast je idealna poleti pokošena trava, ki jo zmešamo s staro zemljo ali še ne popolnoma preperetim kompostom. V tej plasti je potrebno paziti, da niso trava in ostali ostanki premokri in bi lahko plast zaplesnila – če sestavljamo plasti jeseni, je dovolj časa, da to plast v času nastajanja tudi obrnemo, in tako zagotovo preprečimo plesen ali gnilobo. Nimate trave? Dobra alternativa je zastirka miskantusa ali slama.

Korak 4: Kompost

Naslednja plast je napol preperel kompost. Ta plast je debela 10-15 cm. Napol preperel kompost je plast, kjer vaša greda oživi, v tej plasti so mikroorganizmi in deževniki, ki bodo vašo visoko gredo, v smeri navzdol, spremenili v raj za vašo zelenjavo. Organizmi pri delu material v gredi nekoliko pomešajo in ga počasi razgrajujejo.

Korak 5: Listje – topla odeja vaše grede

Pack a thick layer of leaves (about 15-20 cm) on the compost. The foliage warms the soil animals and at the same time provides them with food. Also mix some soil or finished compost under the leaves , then it works better with the rotting and you prevent mold. Na kompost zapakirajte debelo plast listov (približno 15-20 cm). Listje greje živali in mikroorganizme v tleh ter jim hkrati zagotavlja hrano. Med listje vmešajte tudi nekaj zemlje ali komposta, saj s tem pospešite razkroj in preprečite nastanek plesni.

Korak 6: Gnoj – “dobro ga je dodati”, ni pa “nujno”.

Svež hlevski gnoj je bogat vir energije za živali, hkrati pa predelan gnoj sprosti veliko hranil v tla. Naslednjo pomlad bodo pot do plasti bogate s hranili našle korenine paradižnika, bučk, kumar in paprike. Kljub temu svež živalski gnoj ne prinaša samo koristi: rastline z manjšo potrebo po hranilih, kot so solata, špinača ali redkev, se v tako bagatih tleh ne bodo počutile najbolje. Zaradi presežka hranil lahko rastline slabše kalijo ali mlade sadike odmrejo. Poleg tega se lahko zgodi da se presežki nitratov, prekomerno nakopičijo v listih solate in špinače ter v glavah zelja, ohrovta in kolerabe. Zato živalski gnoj uporabljajte zelo previdno in selektivno – in če ste prepričani, da želite spomladi saditi samo visoko rodne rastline.

Korak 7: Polpreperel in preperel kompost

Namesto živalskega gnoja lahko v gredo v plast listja dodate napol prepeli kompost. Je precej manj ‘oster’ kot živalski gnoj, ima pa – v nekoliko blažji obliki – enake pozitivne lastnosti: ogreje visoko gredo in sprošča hranila.

Nazadnje se na plast živalskega gnoja ali polpreperelega komposta doda plast zrelega in popolno preperelega komposta, v visoko gredo smo tako dodali še dodatnih 10-15 cm materiala.

Po tem koraku si vi in vaša visoka greda zaslužita popoln zimski oddih!

Korak 8: še enkrat – listje, traa in kompost

Zima je opravila svoje delo, zato v zgodnji pomladi (februar-marec) nadaljujemo delo sami. Vsebina visoke grede se je prek zime dodobra posedla, dodatno delo so opravili tudi že mikroorganizmi in deževniki. Zdaj smo na vrsti mi, v visoko gredo ponovno doložimo mešanico listja, pokošene trave in komposta – ta plast naj sega do približno 10-15 cm pod rob grede.

Korak 9: zadnja plast je ekološka zemlja

Za zadnjo plast visoke grede resnično priporočamo, da kupite ekološko zemljo in ne uporabljate lastne vrtne zemlje, ker si z njo hitro zanesete semena plevelov, koreninice plevelov in še najhuje polžja jajčeca.

Pravilno zaporedje plasti in uporaba pravih materialov v visoki gredi so ključnega pomena za bogat pridelek…

Pravilno zaporedje in prava izbira materiala za posamezne plasti je ključnega pomena za bogat pridelek.

Med vejami in vejicami je veliko nezapolnjenega prostora, ki zagotavlja dovolj zraka v visoki gredi. Živali in mikroorganizmi v tleh lažje dihajo in tako prebavijo in predelajo večjo količino materiala. Mešanica trave, listov in komposta v različnih fazah zrelosti greje visoko gredo in sprošča hranila. Spomladi lahko, prav zaradi ohranjanja in sproščanja toplote, v visoko gredo sejemo seme in posadimo sadike vsaj 14 dni prej. Številna hranila zagotavljajo hitro in bujno rast – za bogato letino ni več ovir.