Načrt za zasaditev zelenjavnih gredic

Bogata letina celo leto

Zunaj je vrtiljak toplih in še vedno ledeno mrzlih dni, enkrat zmrznjena in drugič že blatna tla. Ne glede na vreme v vaši regiji, izkoristite ta čas za načrtovanje naslednje vrtnarske sezone.

Dobro premišljen načrt je na pol poti do bogate letine. Z njim se v prvi pomladanski evforiji izognete, da se vaše gredice napolnijo z vsemi semeni in sadikami, ki so vam tisti hip padle v oči. V primeru, da takoj prvi teden lepega vremena zapolnimo grede, se navadno ne obrestuje. Nepremišljeno kupljene sadike lahko še pomrznejo ali doživijo šok in se prav tako ne razvijejo kot bi pričakovali, boljso dovzetne za bolezni in škodljivce. S semeni pa je podobno, določene sorte potrebujejo določeno temperaturo, da vzkalijo, če razvoj ne poteka optimalno so tudi kasneje rastline bolj šibke, manj vitalne in ne dosegajo bujnosti, kot bi si želeli – nikar vas naj ne zanese in ne prehitevajte narave!

Ko načrtujete vrt, razmislite še o:

Katero zelenjavo želite gojiti?

Naredite seznam vse zelenjave in sort, ki bi jih radi pridelali sami. Vključite svojo najljubšo zelenjavo in tudi tisto, v kateri uživa vaša družina. V izbor vključite svoje otroke, kajti tudi najmlajši jedo zelenjavo, ki so jo lahko naberejo sami.

Zapišite si tudi redko ali bolj eksotične zelenjavne sorte, ki ste jih vedno želeli poskusiti.

V nadaljevanju planiranja pazite, da boste dobro uravnotežili “klasično” zelenjavo, ki jo lahko uporabljate vsak dan ter med temi še neznanimi eksotičnimi okusi.

Razmislite tudi katero zelenjavo imate resnično radi, da bi bila sveža z vašega vrta: je to solata rezivka ali berivka, glavnata solata ali korenček, morda redkvice ali paradižnik. Če ste na tesnem s prostorom je to primerno upoštevati, saj sorte kot so rdeča pesa, gomoljna zelena in buče lahko kupite na ekološki tržnici…

Koliko prostora imate?

Tudi če niste lastnik velikega zelenjavnega vrta, lahko z nekaj premišljenega načrtovanja še vedno pridelate bogato letino. Upoštevajte lokacije gojenja, ki so vam na voljo. Najbolje je popisati površino v kvadratnih metrih, npr. 2 m² visoke grede, 4 m² rastne površine na balkonu (za to seštejete korita, lonce in lončke), 5 m² zelenjavnega vrta itd. Če veliko gojite v koritih in loncih, si zapišite ne samo površino, temveč tudi globino posod – tako, da bodo pozneje rastline imele dovolj prostora za svoje korenine. Solato lahko na primer gojite v balkonskih koritih z globino 10-15 cm, paradižnik pa v koritih z globino 30-40 cm.

Koliko časa imate na voljo za vrtnarjenje?

Za vrt potrebujete čas in tukaj ni nobenih bližnic! Ko imamo nekoliko večjo posejano in posajeno površino je potrebno za te rastline tudi skrbeti. Zalivanje, rahlanje zemlje, odstranjevanje plevelov, zastiranje, obrezovanje in privezovanje rastlin, ter nenazadnje tudi boj s škodljivci… vse to zahteva naš čas!

Dejstvo: za visoko gredo ali korita in lonce na balkonu, s skupno površino 2m² je vložek časa približno 15-30 minut na teden. Za vrtno gredo iste površine potrebujete približno 30-40 min / teden. Tem času je potrebno dopisati še zalivanje, kar nam vzame še približno pol ure na teden.

Torej, ob načrtovanju vrtnarjenja je pomembno razmisliti tudi koliko časa lahko namenite preživlajanju na vrtu. Navsezadnje potrebuje 10 m² velika greda 5-6 ur vaše pozornosti na teden, z vključenim zalivanjem.

Če imate malo časa, raje začnite z majhno površino, na primer z visoko gredo velikosti 2m².

Kako planirati svoj unikaten zelenjavni vrt

Prostor za zelenjavo

Kot lahko razberete iz informacij različnih vrst zelenjave, te potrebujejo različno veliko prostora. Na primer, na enako velikem prostoru lahko posadite veliko več redkvic in korenja kot paradižnikov in brokolija.

Pravi čas za setev

Za rastlino je poleg zadostnega prostora ključnega pomena pravi čas ali obdobje gojenja. Redkvice, korenje in solato lahko sadimo od marca, brokoli, paradižnik ali papriko od maja, por od marca ali julija, motovilec od avgusta do septembra. To da ne sadite vseh rastlin hkrati je prednost. Tako lahko zelenjavo razporedite prek vegetacijske sezone in se izognete praznim gredicam. Prve rastline, kot so solata in redkvice, lahko pobirate že pred glavno sezono sajenja v maju, kasneje pridejo na vrsto bolj toploljubne rastline, kot so paprika, paradižnik, brokoli, bučke in podobno. Tudi po pozni poletni letini paradižnika in podobno lahko še vedno pridelate nekaj, da pozno jeseni in pozimi dobite sveže vitamine iz vašega lastnega vrta.

Seme ali sadike

Nenazadnje razmislite še, katero zelenjavo sejete direktno v grdico in katere vrste si je najbolje vzgojiti v naprej. Nekatere vrte izključno sejemo, druge so nekje vmes, lahko jih posejemo ali si predhodno pripravimo sadike, tretje pa so tiste rastline, ki jih vedno posadimo v vrt kot sadiko. Od naših vzorčnih rastlin korenje in redkvice sejemo vedno direktno v gredo. Solata, pesa in brokoli so vrste, ki jih lahko posejemo v lončke in ob času presadimo v gredo kot sadiko, lahko pa jih enostavno posejeno direktno v vrt. Papriko in paradižnik vedno predhodno vzgojimo v lončkih in pladnjih, sadike pa ko je čas presadimo v vrt ali lonce.

Ustvarite letni načrt zasaditve

Oglejte si letni načrt zasaditve za gredo velikosti 1 x 2 m.

Greda: mesec marec

Greda: mesec maj

Greda: mesec julij

Greda: mesec september

Pazite na razmik med rastlinami in razmak med vrsticami. Včasih je bolje, da pustite rastlinam več prostora, kot premalo.

V svojem načrtu imate zdaj izdelan pregled kdaj sejete določeno zelenjavo, kdaj pričakujete pridelek in že veste kaj je bo potrebno nasaditi na gredo po obranem pridelku.

Če boste planirali vrt z zgoraj naštetimi nasveti, vam bogata zelenjavna letina ne uide!