Poletna vročina: kako rastline preživijo vroč poletni dan

Ljudje imamo več možnosti, da se v vročih poletnih dneh vsaj malo ohladimo: lahko gremo na morje, na bazen, uživamo ob sladoledu, si privoščimo mrzlo pijačo in si odpočijemo v senci velikega drevesa.

Kaj pa naš vrt in naša zelenjava? Tudi za njih lahko naredite vročino znosnejšo! Pokazali vam bomo kako?

Zakaj rastline potrebujejo zaščito pred soncem?

Nekatere rastline so na vročino bolj odporne, nekatere manj. Določene rastline dobro prenašajo nižje temperature, spet druge so bolj toploljubne. Vse rastline pa imajo svojo mejo, tako najvišjo kot najnižjo. Večina toplojubnih rastlin v našem toplotnem pasu imajo zgornjo mejo pri 37 – 38 °C. Ko pa termometer preseže 40 °C začnejo beljakovine v rastlinskih celicah razpadati. Naše zelenjavne rastline tako prizadane temperaturni šok in jih poškoduje.

Zaščita rastlin pred poletno vročino

V vročini so rastline na vrtu prepuščene tamkajšnjim razmeram. Četudi so skozi tisočletja razvile samozaščitne ukrepov, večina vrtnin in okrasnih rastlin, ki jih imamo danes posajene na naših vrtovih, niso kos novim toplotnim rekodrom. A z nekaj preprostimi ukrepi lahko pomagamo našim rastlinam, da bodo lažje zdržale tudi v peklenskih vročih in suhih dneh.

Senca rastlin

Mešani posevek v zelenjavnem vrtu

Zelenjavni vrt z mešanim posevkom deluje tako, da večje rastline, ki so bolj tolerantne na vročino (npr. paradižnik), ščitijo svoje manjše sosede, npr: Salate ali Kolerabice, ki bi jim bilo sicer prevroče. Druge mešane kulture v sožitju so Paprike ali jajčevci (oboji obožujejo toploto) v njihovem zavetju pa se dobro počuti Por, Zelje ali ohrovt. Fižol in rdeča pesa se odlično počutita v senci Bučk, Kumar ali Melon.

Mreža za senco

Obstajajo posebne senčne mreže, ki filtrirajo sončne žarke in preprečujejo ožige na rastlinah. Mreže nikoli ne polagajte neposredno na rastline, temveč jo napnite čez ogrodje, da omogočite ustrezno kroženje zraka. V nasprotnem primeru se bo toplota kopičila pod mrežo.

Vam senčna mreža ni všeč? Tudi senčnik bo OK!

Imate le majhno visoko gredo in vam je senčenje z mrežami preveč dolgočasno? Tudi preprost senčnik bo zadostoval! Samo odprite ga, ko je potrebno. Ko sonce zaide, ga zaprete.

Vodna prha?

Ja, ampak točno določeno kdaj in kam!

Kaj je lahko bolj osvežujočega kot skok v bazen ali morje? Rastline poškropimo s hladno vodo in problem je rešen, kajne? NE!!!

Če rastline v vročem popoldnevu polijete s hladno vodo, bodo padle v šok in nato bodo potrebovale več časa, da si opomorejo in nadaljujejo rast. Poleg tega lahko vodne kapljice, ki pristanejo na listih, povzročijo opekline. Kapljice, ki ostanejo ujete na lsitih rastlin delujejo kot povečevalno steklo, ki ojača sončne žarke.

Voda je za rastline bistvenega pomena. Prenaša hranila od korenin do listov in obratno prenaša sladkorje, proizvedene v listih, do organov za shranjevanje, kot so korenine, glave ali gomolji. Voda pritiska na rastlinske celice, zaradi česar lahko rastline stojijo pokonci.

Rastline uporabljajo vodo celo za hlajenje. Rastline pretvorijo tekočo vodo v vodno paro. Za ta proces potrebujejo energijo, ki jo črpajo neposredno iz zraka. Pri tem nastane tako imenovano evaporativno hlajenje, kar pomeni, da se zrak okoli rastline nekoliko ohladi. Rastline se lažje ohladijo, čim več vode imajo v tleh, torej pri koreninah. Zato je pomembno, da rastline v vročih dneh redno zalivate. Rastline zalivamo direktno na tla in jih ne močimo po listih, cvetovih in plodovih!

Kdaj in kako zalivamo v poletni vročini?

Najbolj naravna in najboljša »pijača« za vse vrtne rastline je deževnica, saj je manj trda od vode iz pipe. Če nimate načina za zajem deževnice, je najbolje, da nekaj ur pred zalivanjem napolnite zalivalko ali sod z vodo. Tako se lahko voda že delno ogreje.

Optimalni čas za zalivanje je zjutraj. Zemlja je še vedno hladna in vlažna od jutranje rose. Zjutraj tla bolje absorbirajo in zadržuje vodo za namakanje. Večerna oskrba z vodo je seveda tudi možna, vendar vključuje dve nevarnosti:

1.Nevarnost glivičnih obolenj: listi ostanejo ponoči vlažni, pogostejša so glivična obolenja na listih. Pepelasta plesen se tako hitro pojavi na Bučah, Bučkah, Kumarah in Melonah.

2.V polžjem letu večerno zalivanje sluzavce še bolj spodbudi k uživanju solate in podobno. Iz zavetišč prihajajo zvečer in so še posebej veseli prijaznega, vlažnega okolja.

V vročih suhih dneh se kaj hitro zgodi, da vaš čas za zalivanje postane glavna tema in opravilo prostega časa. Privoščite si majhno razkošje, ki se dolgoročno izplača; to je zamenjava zalivalke in vrtne cevi s kapljičnim namakanjem. Začetne težave pri namestitvi se splačajo, saj prihranite čas in vodo, hkrati pa dobite vodo točno tam, kjer jo vaše rastline potrebujejo – prav do korenin. Nadzemni deli rastline ostanejo suhi – tveganje za opekline, glivične bolezni in polžje gostije se znatno zmanjša.

Zastirka: Toplotna zaščita tal in rastlin

Zemlja naj bo vedo prekrita s plastjo zastirke! Preprosto in z malo truda v vročih poletnih dneh zastirka zaščiti tla in rastline pred izsušitvijo. Za zastiranje tal so primerni različni materiali, ki jih najdemo tudi na vrtu: pokošena trava (posujemo je le tanek sloj, da ne pride do gnitja), ostanki z vrta (npr: zelenje od korenja, listi kolerabic…) ali izpuljen plevel (pazimo le, da še ni zacvetel). Suhe razpoke na izpostavljenih odprtih tleh, kjer voda zelo hitro izhlapi naj bodo preteklost!

Od komercialno dostopnih materialov za zastirko se zelo pogosto uporablja zastirka iz lubja – temu se izogibajte, zlasti v zelenjavnem vrtu – zakisa zemljo in posledično zavira rast vaših zelenjavnih rastlin. Zastirka iz miskantusa (posušena, sesekljana slonova trava, znana tudi kot kitajska trstika) je odličen material za zastirko za zelenjavne vrtove, vrtnice, sadne žive meje in gredice s trajnicami. Zadržuje vlago v zemlji, sama skladišči vodo, hrani deževnike in je mimogrede neprijetna za polže.

Vzpostavite mešane posevke, privoščite sebi in rastlinam namakalni sistem, vzpostavite nekaj sence in uporabljajte zastirko – tako bodo vaše rastline preživele vsako vroče poletje.

Prispevek: DI Doris Kampas
Fotografije: bio-garten